JOHN MURRAY v. THE UNITED KINGDOM

Judgment Date08 February 1996
ECLIECLI:CE:ECHR:1996:0208JUD001873191
Respondent StateUnited Kingdom
Date08 February 1996
Application Number18731/91
CourtGrand Chamber (European Court of Human Rights)
CounselN/A
Applied Rules6;6-1;6-2;6-3-c;14+6;14;41;6-1+6-3-c
Official Gazette Publication[object Object]
JOHN MURRAY v

JOHN MURRAY v. ZDRUŽENO KRALJESTVO
(Eur. Court H.R.,8. 2. 1996, Reports 1996-I)


Policija je vlagatelja 7. januarja 1990 ob 17.40. po 14. oddelku Zakona o preprečevanju terorizma [Prevention of Terrorism Act] aretirala in ga poučila skladno s 3. členom Uredbe o dokazih v kazenskem postopku na Severnem Irskem iz leta 1988 [Criminal Evidence Northern Ireland Order 1988]. Ta določa: „Ničesar vam ni treba povedati, razen če vi tako želite, vendar vas moram opozoriti, da če pozabite omeniti kakšno dejstvo, na katero bi se zanašala obramba na sodišču, bo vaša napaka izkoristiti priložnost govora na sodišču obravnavana kot podpora relevantnim dokazom proti vam. Če želite kaj povedati, bo izrečeno sodilo v dokaz.” Na zastavljena vprašanja policije ni odgovarjal. Ob prihodu na policijsko postajo okrog sedme zvečer ni želel dati svojih osebnih podatkov. Obveščen je bil o pravici do obvestitve prijateljev ali sorodnikov o priporu, vendar je to zavrnil, želel pa je posvetovanje z odvetnikom. Dostop do zagovornika je bil odložen za rok 48. ur od prijetja zaradi mnenja policijskega inšpektorja, da bi zagovornik oviral zbiranje informacij o nalogah za teroristična dejanja oziroma otežil preprečitev terorističnih dejanj. Okoli devetih zvečer je policist vlagatelja poprosil za obrazložitev njegove prisotnosti v hiši, kjer je bil aretiran. Pri tem ga je opozoril na 6. člen Uredbe, ki pravi, da če temu ne zadosti ali če to zavrne, lahko sodišče, sodnik ali porota iz tega sklepa na pravilnost obtožujočih trditev. Vlagatelj na to ni odgovoril.
Kasneje je vlagatelj ponovno želel posvet z odvetnikom, vendar je policijski inšpektor ugotovil, da razlog za odložitev še vedno obstaja.
Vlagatelj je bil med 8. in 9. januarjem še večkrat zaslišan, vendar je v vsakem primeru molčal.
Zagovornika je prvič videl šele 9. 1. ob 18.33. Na nobenem zaslišanju zagovornik ni smel biti prisoten.
Maja 1991 je bil vlagatelj sojen za kazniva dejanja zarote za storitev umora, za protipravni odvzem prostosti nekemu g. L. in pripadnost prepovedani organizaciji IRI. Po mnenju Krone je bil g. L. pripadnik IRE in hkrati tajni agent policije; vlagatelj in še sedem ostalih naj bi iz njega izsililo priznanje, da je ovaduh, in za kazen so ga hoteli ubiti. Na sojenju vlagatelj ni podal nobenih dokazov v svojo obrambo, niti ni pričal, čeprav ga je sodnik opozoril na 4. člen Uredbe, po katerem se lahko sodišče pri odločanju o krivdi ali nekrivdi opre na zavrnitev dati dokaze ali odgovoriti na vprašanja.
Vlagatelj je bil spoznan za krivega pomoči pri protipravnem odvzemu prostosti g. L. in obsojen na 8 let zapora.
Pritožil se je na Višje sodišče Severne Irske, ki pa je njegovo pritožbo zavrnilo.]

I. Zatrjevane kršitve 6. člena Konvencije


40. Vlagatelj je trdil, da je prišlo v nasprotju s 1. in 2. odstavkom 6. člena do kršitve pravice do molka in privilegija zoper samoobtožbo [right not to incriminate oneself]. Nadalje se je pritožil, da mu je bil zavrnjen dostop do zagovornika, kar predstavlja kršitev 1. odstavka 6. člena v povezavi s 3. (c)
...

To continue reading

Request your trial

VLEX uses login cookies to provide you with a better browsing experience. If you click on 'Accept' or continue browsing this site we consider that you accept our cookie policy. ACCEPT